Ko sem bila še majhna, sem za rojstni dan končno dobila svoj prvi telefon. To sem si res zelo želela, saj so ga že vsi v mojem razredu imeli samo še jaz ne. Seveda sem se zelo veselila, da sem končno imela nek telefon in prvo, kar sem želela narediti, je bilo to, da sem nekoga poklicala. Zelo hitro sem ugotovila, da se je tukaj pojavil drugi problem. Problem je bil, da nisem imela na telefonu mobilnega operaterja. Mobilni operater je seveda tisti, ki mi omogoča vse klice in podobno.
Šele potem sem ugotovila, da je moja mama kupila telefon za mene. Ni pa mi seveda priskrbela tudi mobilnega operaterja, da bi lahko karkoli drugega dela na tem telefonu. Na tem telefonu sem tako lahko uporabljala le kamero za slikanje in pa lahko sem igrala igrice, ki so bile nameščene na njem. Seveda na začetku ni bilo všeč, a je mama rekla, da sem definitivno premlada, da bi lahko bil mobilni operater del mojega življenja. Rekla je, da bo morala počakati še nekaj let, da bom lahko končno imela malo več svobode s telefonom. Bila sem vesela, da sem vsaj imela nek telefon in da sem ga končno lahko imela s seboj v šolo, kjer sem lahko pokazala svojim sošolcem in sošolkam, da imam sedaj tudi jaz telefon.
Nekaj let kasneje so mi uredili tudi mobilnega operaterja, tako da sem končno lahko poklicala tako sošolke kot tudi babico ali dedija. Takrat sem bila res vesela, saj sem končno imela zelo uporaben telefon, ki sem ga lahko seveda uporabljala vsak dan. Mobilni operater, mi je odprlo zelo veliko različnih vrat, ki so mi bila definitivno zelo zanimiv. Šele takrat mi je postal telefon zelo zanimivo in šele takrat sem lahko imela neko pravo mnenje glede telefona in pa seveda glede mobilnega operaterja, ki sem ga imela. Bila sem zelo vesela, ker sem končno imela nekaj svojega, kar sem lahko jaz opravljala in ni imel noben drug vpliva na to.