Vedno so mi prijateljice govorile, da se za svoja leta lepo držim in da lepo izgledam, sama nisem nikoli pomislila v pomlajevanje obraza, ker sem se počutila mlado in lepo. Ko pa sem prišla v ta štirideseta, pa so se stvari začele z hitro hitrostjo spreminjati. Sprva še nisem bila pozorna na to, potem pa sem opazila, da so me začeli ljudje vikati. Takoj sem vedela, da to nekaj pomeni, vzela sem si malo več časa in se boljše pogledala v ogledalo. Res sem videla utrujen obraz, poln gub in bila sem utrujena, ker tokrat mi niti pomlajevanje obraza ne bi pomagalo, tako grozno sem izgledala.
Prav spominjam se, kako sem se gledala in si govorila, kdaj se je to zgodilo, kam je izginil moj nasmeh, moja sproščenost. Vse kar sem videla, je bil zaskrbljen obraz, ki je od tega bil utrujen.
Kdaj se je to zgodilo? Kam je odšel moj lep, mladosten videz.
To je bil trenutek, ko sem pomislila na pomlajevanje obraza, ker takšna enostavno nisem želela biti. Hotela sem svoj mladostni obraz nazaj, a vedela sem, da tokrat ne bo šlo tako zlahka in če želim mladosten videz, bo potrebno pomlajevanje obraza, ker na naravni način to več enostavno ne gre. Lahko si jaz kupim katerokoli kremo, a takšnega videza več ne bo. So le leta prišla in obraz je začel ta moja leta kazati. Bila sem žalostna, obžalovala sem, da prej nisem polagala več pozornosti obrazu, ker sem enostavno imela vedno lepo kožo, sem mislila, da ne rabim skrbeti za njo. Sedaj pa me lahko reši samo pomlajevanje obraza, ker je obraz videti utrujen, izžet in sama ne bom našla kreme, ki bi me pomladila. Prej mi je pomlajevanje obraza bilo tuje, sedaj pa je čas, da začnem razmišljati tudi v tej smeri, ker drugače bo moj obraz ostal utrujen poln gubic, ki dodajo še kakšno leto zraven.