V Rožnatem mestu v Rožni dolini je bilo vse kot na povsem običajen dan.
Prebivalci so hiteli domov iz služb, otroci so se igrali na igriščih, starejši so posedali po klopcah v parkih. Dan se je počasi prevešal v popoldan. Župan Jure je stal ob oknu svoje pisarne in opazoval ta mestni vrvež. Tako si je dejal pa se je končal še en delovni dan. Moram skočiti še do trgovine, kar nekaj stvari imam na spisku, ki jih moram kupiti si je mislil. Počasi se je odpravil iz pisarne. Jure je pred mestno hišo sedel na kolo in se odpeljal proti supermarketu.
Pred trgovino je kolo zaklenil s ključavnico in vstopil v trgovski center. Vzel je nakupovalni voziček in ga začel polniti s stvarmi, ki si jih je napisal na nakupovalni listek. Sem in tja je kakšno stvar ki ni bila na seznamu dodal v voziček. Ko je voziček napolnil se je odpravil proti blagajni. Poznal je blagajničarko Tatjano, bila sta sošolca iz osnovne šole. Pozdravljeni se mu je nasmejala bo to vse je dejala ko je skenirala zadnji izdelek. To bo vse, hvala je dejal Jure plačal bi s kartico. Vzel je kartico iz denarnice in jo prislonil na pos terminal, še dobro da imamo to čudo tehnike je pomislil. Terminal je začel mleti in je mlel in mlel nato je pos terminal ugasnil. Jure in blagajničarka sta se spogledala. Ga bomo ponovno zagnali lahko je zmanjkalo elektrike je dejala blagajničarka. Ponovno je vklopila pos terminal, ki se je zagnal in nato zopet ugasnil. Blagajničarka se je obrnila k sosednji blagajni in vprašala ali njim pos terminal dela. Ne ne dela je dejala soseda kot kaže je nekaj narobe niti en terminal v trgovini ne dela več.
Jure se je popraskal za ušesi. Še dobro da imam gotovino je pomislil plačal račun in odšel domov.