Prvič sem Gokarti preizkusil čisto po naključju. S prijatelji smo iskali nekaj adrenalinskega za praznovanje rojstnega dne in nekdo je predlagal Gokarti center v bližini. Priznam, da sprva nisem bil preveč navdušen. Nisem ravno tip za hitrost ali tekmovanje. A že po prvem krogu sem bil popolnoma navdušen.
Ko sem sedel v gokart, mi je bilo najprej malo neprijetno. Sedež je bil trd, prostor omejen, volan precej občutljiv. A ko sem pritisnil na plin in začutil, kako se kart požene naprej, sem pozabil na vse okoli sebe. Občutek nadzora nad vozilom, tesni zavoji, zvok motorja in tekmovalnost med prijatelji so ustvarili neverjetno vzdušje. V tistem trenutku sem razumel, zakaj toliko ljudi obožuje ta šport.
Najbolj zanimivo mi je bilo to, da ni šlo le za hitrost. Da dosežeš dober rezultat, moraš imeti občutek za zaviranje, vedeti, kdaj se splača tvegati in kdaj je bolje počakati na priložnost za prehitevanje. Po nekaj krogih sem že začel analizirati zavoje, popravljati linijo vožnje in spremljati, kaj počnejo ostali.
Naslednji dan me je bolela rama, roke so bile utrujene, ampak počutil sem se fenomenalno. Še več, naslednji teden smo šli spet. Gokarti so postali način, kako se odklopim od vsakdana, kako sprostim energijo in se nasmejem do solz, ko kdo izmed nas ‘zleti’ s proge ali konča z najslabšim časom.
Danes grem na Gokarti nekajkrat na leto. Ni mi več pomembno, kdo zmaga, ampak kako se počutim med vožnjo. In tisti občutek svobode, ko zdirjaš v zavoj tik pred prijateljem, je nekaj, kar težko primerjam s čim drugim.
Ena najboljših izkušenj je bila, ko smo enkrat najeli celo stezo samo za našo ekipo. Prinesli smo si svoje majice, pripravili lestvico rezultatov in se za nekaj ur počutili kot pravi dirkači. Tudi tisti, ki so bili sprva zadržani, so na koncu uživali. Gokarti so res posebna mešanica zabave, tekmovalnosti in sprostitve. Čeprav je vse skupaj morda videti kot igra, ti daje pravi občutek hitrosti in kontrole in to te zasvoji.